Onkraj pravil kompozicije

Kompozicija je ena od stvari s katerimi se sreča vsakdo, ki se sreča s fotografijo. Po mojem mnenju je to tudi ena pomembnejših tematik na področju fotografije. Pod tem imenom nas večina pozna mnogo pravil (pravilo tretjin, pravilo lihih itd.) in idej, kako naj bi postavljali objekte znotraj fotografij a to kljub temu to ni vse, kar kompozicija obsega.

Finn Beales

Kaj pritegne našo pogled?

Kot fotografi želimo človeški pogled voditi po fotografiji in tako ustvariti neko navidezno urejenost, ki dela fotografijo prijetno na pogled. To lahko naredimo na štiri načine, ki so jih potrdile znanstvene metode. To so:

1. Najbolj svetel element

2. Najbolj saturirana barva

3. Območje z največjim kontrastom

4. Človeški obrazi

Za potrditev zgornjih tez, si poglejmo par fotografij in jih analizirajmo.

View fullsize

View fullsize

Ob pogledu na zgornjo fotografijo lahko opazimo, da naš pogled zanese proti Tomažu, ki je modro oblečen v desnem spodnjem kotu fotografije. Ta del fotografije je najsvetlejši, saj ga osvetljuje žarek, po katerem potuje naš pogled do Tomaža. Poleg tega, da je to najsvetlejši del, je to tudi del z največjo barvno saturacijo, saj sta modra obleka in oranžna čelada, dve najbolj saturirani območji na fotografiji. Potem naš pogled odnese proti levi strani fotografije, kjer se nahaja drugi najbolj saturiran del, rdeče obleke naše male skupinice. Tako lahko vidimo, da se zgornja analiza fotografije sklada z točkami, ki smo jih navedli zgoraj. A ena ni nobena, kot pravijo. Zato si poglejmo še eno analizo. :)

View fullsize

View fullsize

Zgornja fotografija je črno bela in zato točka o saturiranosti barv že v začetku odpade, a kljub temu si lahko pogledamo 1 in 3 točko.

Na fotografiji sem hotel usmeriti gledalčev pogled proti nastopajočemu in pokazati njegovo majhnost v dvorani polni ljudi. Pri prvem so mi v veliki meri pomagali že lučkarji, ki so nastopajočega ustrezno osvetlili in tako dosegli, da so se ljudje osredotočili na nastop in ne na dogajanje v dvorani. Pri tem pripomore tudi to, da ima nastopajoči belo srajco in se tako lepo loči od črnega ozadja, ki ga obdaja.

Njegovo majhnost pa pokažemo z minimalističnim pristopom do fotografiranja. Ko ga obdamo s črno okolico, dosežemo da ga kot gledalci vidimo majhnega in tako pokažemo kontrast med njim in dvorano, polno poslušalcev.

Kaj pa pravila?

A to pomeni, da moramo opustiti učenje fotografskih pravil, kot je na primer pravilo tretjin, in se zanašati le na intuicijo? Na kratko, ne. Pravila so še vedno uporabna in vsakdo jih zavestno občasno uporabi. Pomagajo nam v težjih situacijah, ko smo pod stresom ipd. Pomembno je le to, da se pravil ne držimo “kot pjanc plota” ampak si pustimo odplavati v svet naše intuicije in kreative.

Negativen prostor na fotografijah

Zakaj bi kdo pustil toliko praznega prostora na fotografiji? Kaj ne, da more bit čim več subjekta na fotografiji, da je boljša? Čemu ves “prazen prostor” na fotografijah? Je res manj, več?

Josef Hoflehner - Boundary Trees, Japan, 2012

Negativen prostor v slikarstvu

Slika polna tako imenovanega praznega prostora. In vseeno se proda za 17mil evrov. Zakaj?

No, v to se ne bomo spuščali danes a vseeno je človekovo občudovanje negativnega prostora na fotografijah in ostalih umetniških delih neizpodbitno. Poglejmo si, kdaj in kako ga uporabiti v fotografiji.

White painting (ang. Bela slika) Roberta Rauschenbergerja

Kaj sploh je negative space/prazen prostor?)

Negativen prostor je prostor na fotografiji, ki predstavlja ozadje in le to ločuje od subjekta. Je prostor, ki je po eni strani na fotografiji neizkoriščen, a v bistvu pa sestavlja pomemben čustveni del fotografije.

V fotografiji negativen prostor težje dosežemo kot npr. v slikarstvu. V slikarstvu že začnemo z belim platnom, ki samo po sebi predstavlja sam negativen prostor in potem subjekte nanašamo na platno. V fotografiji je proces ravno obraten, saj v želji, da bi prišli do negativnega prostora, subjekte oz. motnje na fotografiji poskušamo eliminirati.

Tako imamo fotografije z veliko negativnega prostora velikokrat za minimalistične, saj prikazujejo le bistvo. Z veliko negativnega prostora lahko tako pokažemo gledalcu, kaj je tisto najpomembnejše na fotografiji, na kar bi se moral osredotočiti.

Arnold Newman, New York, NY, 1946

Marko Pleterski, avgust 2020

Zakaj je uporaba negativnega prostora pozitivna?

Z uporabo negativnega prostora dosežemo, da lahko elementi na fotografiji zadihajo. S tem pridobimo občutek lahkotnosti na fotografiji, celo zračnosti. Take fotografije so zato po navadi »lažje« in jih gledamo bolj sproščeno, ter lažje uživamo ob njih.

Seveda pa se da negativni prostor uporabit za prikaz bolj resnih stvari. Z njim lahko ustvarimo občutek osamljenosti, ter pokažemo kontrast med fotografiranim subjektom in ozadjem. Lahko pomanjšamo subjekt in tako pokažemo »premoč« tistega, kar ga obdaja. To velikokrat zasledimo v gorniški, plezalski, alpinistični fotografiji, ko želijo fotografi pokazati človekovo majhnost v primerjavi z goro.

Bolj kot pomikamo subjekt proti robu fotografije, bolj ga poudarjamo. Večjo zgodbo in večjo moč dobi s tem. Tako dobimo rahlo paradoksalen primer, ko manjšamo subjekt. Lahko bi rekli, da manjši kot je subjekt na fotografiji, večji je. Mišljeno v smislu, da manjši subjekt z veliko negativnega prostora dobi na fotografiji večji pomen in bolj pomemben postane.

Tako lahko zaključimo, da je uporaba negativnega prostora ena izmed tehnik, ki jo bi moral poznati vsak fotograf, saj lahko v pravem trenutku prinese izjemne rezultate.

*naslovna fotografija je delo Josefa Hoflehnerja

Viri in nadaljnje branje:

• https://photographylife.com/negative-space-in-photography

• https://expertphotography.com/negative-space-photography/

• https://www.photographymad.com/pages/view/understanding-and-using-negative-space-in-photography