Drugačnost v fotografiji
Kako izstopati na trgu, ki je prenasičen s fotografskimi storitvami? Kako najdi "svoj stil" v fotografiji? Kako izraziti svoj glas v fotografski skupnosti? Kako izboljšati svoj portfolio? Je dobro bit "čuden" v svojem fotografskem delu?
Kako izstopati na trgu, ki je prenasičen s fotografskimi storitvami? Kako najdi "svoj stil" v fotografiji? Kako izraziti svoj glas v fotografski skupnosti? Kako izboljšati svoj portfolio? Je dobro bit "čuden" v svojem fotografskem delu?
William Eggleston
“William Eggleston. Človek, ki je fotografiral na barvni film, ko so vsi imeli barvno fotografijo za amatersko.”
Živimo v instant svetu. Kjer je vse takoj in če ni takoj, potem boljše, da sploh ni. In to velja tudi za fotografijo.
Skoraj vsak ima dandanes telefon, ki je spodoben naredit kakovostne fotografije. In to seveda s pridom ljudje tudi uporabljamo. Vsako sekundo je samo na Instagramu objavljenih več kot 955 fotografij. Drugače povedano, od začetka, ko ste začeli brati to razmišljanje pa do te povedi, je bilo objavljenih skoraj 20 000 fotografij. In kako dafu#%! naj nekdo opazi moje fotografije?
konsistenca
Ena od pomembnih točk, ki se omenja v razvoju fotografa, je ta, da si more vsak najti nek določen stil. Ta stil tako nekega fotografa predstavlja in ga zaznamuje, na način, da ga stranke na trgu v prihodnosti lažje najdejo ter prepoznajo. Ravno zato je pomembna vztrajnost in konsistenca pri nekem določenem stilu, ki si ga izberemo.
Neko nenapisano pravilo je, da ko smo 80 % zadovoljni s stilom, ki smo ga razvili, da z njim vztrajamo. Če smo 100 % zadovoljni, je verjetno nekaj narobe.
Predvsem je to pomembno za vaše bodoče stranke. Le te se odločajo za sodelovanje z vami na podlagi vašega dosedanjega dela in vaših dosedanjih izkušenj. Če boste poroko fotografirali z analognim fotoaparatom na črno-bel film, običajno pa fotkate digitalno in večinoma barve fotke, nevesta ob izročitvi fotoknjige ne bo ravno najbolj srečna.
To ne pomeni, da morate opustiti vso kreativnost ob prehodu na "profesionalno" fotografsko pot. Vseeno pa je najboljše, da na komercialnih projektih ne eksperimentirate in kreativnost sprostite na svojih osebnih in domačih projektih.
Instagram profil @insta_repeat - zabavno odkrivanje “inovativnih” fotografij
bodimo čudni v svetu trendov
oz. "kako scat proti vetru, brez da bi bil preveč moker".
Kot smo že prej ugotovili je pomembno, da na trgu izstopaš. Z drugimi besedami, fajn je, če si vaj delno "čuden".
Ena od pomembnih dejavnikov v fotografiji so trendi. Če želimo izstopati je najboljše, da jim ne sledimo. Oz. da jih celo sprejmemo z zamikom. Verjetno se vsi spomnimo, belih trakov okoli fotografij na Instagramu. Včasih izjemen hit, ki je šel tako daleč, da so postali že "overused". Dandanes pa, ko se je val uporabe le teh umiril in jih uporablja še redkokdo, pa predstavljajo nekaj zanimivega na profilih fotografov. Mogoče dodajo tudi kanček profesionalnosti, celotnemu izgledu Instagram profila.
V vsakem primeru je trende najboljše pustiti pri miru in iti svojo pot. Predvsem na daljši rok se nam bo to obrestovalo, zaradi velikega nihanja v trendih. Poleg tega, če bi se trendom konstantno prilagajali, nimamo možnosti, da dejansko odkrijemo nek svoj stil.
Če bi radi odkrili in ustvarili nekaj svojega je za to najboljša kratka miselna vaja.
Za začetek se moramo spustiti na nazaj miselni nivo otrok. Ko smo bili majhni, se je ves svet vrtel okrog nas. Vsaj zdelo se nam je tako. Vprašati se moramo, kaj bi fotografirali, če ne bi bilo nikogar potrebno navdušit, če nam noben ne bi dihal za ovratnik ...?
Tako najlažje pridemo nazaj do samih sebe in odkrijemo, v katero smer zapeljat naš fotografski slog.
Robert Frank
Pomembnost osebnih projektov
Verjetno je to, da začnem kot fotograf delat na osebnem projektu, ena izmed pomembnejših stvari, ki jo lahko narediš zase in za svoj razvoj.
Ko začneš z osebnim projektom, se začneš ukvarjat z nečem kar te res zanima. Pa naj bodo to fotografiranje kraja v katerem živiš, ulični portreti, fotografiranje sadja. Zame je vsaj trenutno pisanje teh fotografskih razmišljanj.
Taki fotografski projekti so na koncu vedno najbolj odmevni. Zakaj? Ker ko se fotograf ukvarja z osebnim projektom vanj vloži veliko več truda in svoje duše, ter zato po navadi nastane nekaj res posebnega. Eden od takih primerov je fotografski projekt Roberta Franka – Američani. Kot priznan modni fotograf se je odločil preiti na veliko manj gotovo pot ulične fotografije. S tem preskokom in njegovimi kasnejšimi uličnimi fotografijami, se je vpisal med najpomembnejše fotografe na svetu.
Urša Premik (Hilda na fotografiji)
Poleg tega so osebni fotografski projekti prostor, ki je odprt za eksperimentiranje (za razliko od naročenih). S takimi projekti lahko preskušamo nove fotografske tehnike, ki smo jih na novo odkrili, novo tehnologijo, ki nam je na voljo ...
Eden od odmevnejših osebnih fotografskih projektov je Hilda. Portretna fotografinja Urša Premik, je portretno fotografirala svojo babico Hildo in jo tako postavila na piedestal. S tem je pokazala lepoto starosti na svojevrsten način. Tega niso spregledali niti v spletnem uredništvu revije Vouge, kjer so Hildo postavili na naslovnico spletne izdaje Vouga.
A je fotografija res umetnost?
Zakaj mnogi ljudje ne jemljejo fotografije kot umetnost? Oziroma bolj pomembno vprašanje bi bilo, ali je fotografija sploh umetnost? Je fotograf, človek ki samo pritiska na sprožilec umetnik? Ga to res dela umetnika? Zakaj bi kdo kupil Rhein II za 2,7 milijona britanskih funtov?
Zakaj mnogi ljudje ne jemljejo fotografije kot umetnost? Oziroma bolj pomembno vprašanje bi bilo, ali je fotografija sploh umetnost? Je fotograf, človek ki samo pritiska na sprožilec umetnik? Ga to res dela umetnika? Zakaj bi kdo kupil Rhein II za 2,7 milijona britanskih funtov?
Cindy Sherman, Untitled #96, 1981
Fotografija je bila skozi desetletja umetnost drugega tira. Umetnost, ki jo mnogi niso imeli za umetnost, saj pritiskanja na sprožilec pač ne moremo imeti za umetnost. A tako kot slikanje ni samo drgnjenje čopiča po platnu, tudi fotografiranje ni samo pritiskanje na sprožilec. Obe umetnosti, fotografija in slikarstvo, sta si zelo podobni in sledita mnogim podobnim tehnikam in verjetno je ravno to razlog, da sta v preteklosti bile neke vrste "umetniški boj".
Če se v fotografijo malo bolj poglobimo, hitro odkrijemo mnoge fotografije, ki prikazujejo človekovo dojemanje okolice, njegova čustva in odnos do sveta. In s tem fotografije že od ranih začetkov fotografskega ustvarjanja, kažejo znake umetnostni in umetniškega izražanja. A če želimo zares razumeti globino izražanja, ki ga dosežemo s pomočjo fotografije se moramo vrniti v preteklost, v 19.st.
My grandchildren, Julia Margaret Cameron
Geneza fotografije kot umetnosti
Prva vprašanja o tem ali je fotografija sploh umetnost, so stara toliko kot fotografija sama. Prvi proti argumenti fotografiji kot umetnosti, so se nanašali na to, da je le ta preveč resničnična. Fotografijo so takrat videli kot ultimativno resničnost, nekaj kar je absolutno in brez fotografovega vpliva.
Richard Learoyd
Tak koncept mišljenja nam je v sodobnem svetu precej tuj, saj sami živimo v svetu "instagramabilnega lifestayla", ki s fotografijo manipulira, da pokaže le lepše koščke življenja posameznika. Taka uporaba fotografije, je po svoje tudi nekakšne vrste umetnost, saj v marsikom vzbudi različna čustva in estetska zadovoljstva. Poleg tega pa je sodobnemu fotografu na voljo vsem precej poznan Photoshop, ki tako pusti fotografu popolnoma proste roke pri manipulaciji s fotografijo.
A v preteklosti se je s fotografijo veliko težje manipuliralo. V sredini 20. st. je fotografija še vedno veljala za zelo "neumetniški medij". Dokumentarizem in prikazovanje realnosti, sta bili dve močnejši lastnosti, ki so ju pripisovali fotografiji in tako so artistične fotografije tistega časa, postale le "geto" tedanjega fotografskega ustvarjanja.
Prvi večji preskok v svet "fine art-a" je za fotografijo prišel šele pred kratkim. Ko je bila fotografija Rhein II, 8.11.2011 prodana za 2,7 milijona denarnih enot z portretom britanske kraljice, je bil to eden od ključnih trenutkov v fotografiji. Lahko bi rekli, da je bil celo prelomen.
Mogoče celo žalostno, da neka umetnost postane umetnost, na podlagi denarnega prispevka bogatega zemljana, a taka je realnost v kateri živimo. Denar potiska svet naprej in umetnost pri tem ni izjema.
Galerije in fotografija
Pomemben vpliv na človeški pogled na umetnost imajo brez dvoma tudi galerije. Le te so glavni hram umetniških del in po svoje določajo kaj je umetnost in kaj ni. Če bolj na hitro pogledamo bi lahko rekli, da če je nekaj postavljeno v galeriji potem je to definitivno umetnost.
Ena od prelomnejših fotografskih razstav, ki je postavila fotografijo v umetniške vode, je bila definitivno razstava nacionalne galerije v Londonu z naslovom Seduced by Art: Photography Past and Present (približen prevod bi bil, Zapeljani od umetnosti: fotografija preteklosti in sedanjosti). V dotični razstavi se izbrana dela navezujejo na povezavo med slikarstvom in umetnostjo ter to razliko s primerjanjem zmanjšujejo. Vsaka fotografija je prestavljena s podobnim slikarskim delom, kar spodbuja sprejemanje fotografije kot resničnega umetniškega medija in zmanjšuje prepad, ki nastane zaradi uporabe različnih tehnik, pri slikarstvu in fotografiji.
The great wave, Gustave Le Gray
The Tempest, Peder Balke
Zgoraj je fotografija Gustava Le Graya, postavljena ob bok norveškemu slikarju Pederu Balki. O umetniški vrednosti dela mora vsak prisoditi pri sebi, saj je to konec koncev spet subjektivno mnenje, a podobnosti med obema deloma niso zanemarljive. V obzir moramo vzeti tudi to, da je fotografija nastala v sredini 19. st. in da je bil Gustav eden od pionirjev fotografije.
Pinakothek der Moderne v Münchenu
Da celotno stvar zaključim sem si izbral anekdoto s Pinakothek der Moderne iz Münchna
Po krajšem pregledu razstav po galeriji, sva z mamo končno našla eno fotografsko. Seveda sem hitro hitel pogledat kaj razstavljajo in glej mogoče celo malo preblizu… Ker sem preblizu opazoval detajle na fotografiji, se je sprožil varnostni sistem in začelo je malo piskat, varnostnik je pritekel mimo… Na koncu vse brez večjih problemov. Hitro sem se pobral naprej gledat druge fotografije in tisto piskajočo pustil na miru. Pa še zdela se mi ni posebej zanimiva.
Komaj v hotelski sobi sem ugotovil, da sem sprožil alarm na fotografiji Rhein II, Andreasa Gurskyja. Ta je bila tista, ki je na dražbi dosegla ceno 2,7 milijona evrov.
In verjetno je razlog zakaj se je o umetnosti tako težko pogovarjati, ravno ta, da je le ta popolnoma subjektivna. Fotografija brez dvoma je umetnost, saj dobra fotografija v gledalcu pusti čustven odtis in si jo le ta zapomni. A ni nujno, da je ta odtis pri vseh enak. Sam nebi pustil za 2,7 milijona britanskih funtov velike luknje v žepu, da bi na steno obesil Rhein II (kot da je to sploh možno J), a nekdo je.
In ravno v tem je čar umetnosti.
Ostali zapisi:
