Linije in črte po fotografsko
A je črta samo majhen pravokotnik? Kako vplivajo različne linije na fotografijo? Dejansko je več različnih vrst črt v fotografiji? In dejansko so tudi razlike v tem, kaj naredijo na fotografiji?
Matt Black
Črta je eden od osnovnih elementov kompozicije. V slikarstvu predstavlja tudi začetek ustvarjanja, saj če poenostavimo, je slikanje le nizanje številnih linij, črt. Na področju fotografije je zadeva rahlo obrnjena, saj fotografi iščejo linije v fotografijah in jih ne ustvarjajo, a pomembnost linij se s tem ne zmanjša.
Kljub temu je linija, najbolj abstrakten in fizično neobstoječ pojem v kompoziciji. Zakaj? Ker linija predstavlja le mejo med dvema različnima vzorcema. To si lažje predstavljamo če sami sebe vprašamo: »kdaj postane črta lik in ni več samo črta?«.
A kljub abstraktni naravi črte oziroma linije, predstavlja ta ključen element na fotografijah. V osnovi poznamo 5 različnih vrst linij. To so:
Navpične
Diagonalne
Vodoravne
Organske
Vsaka vrsta linije ima svoje karakteristike in daje fotografijam svojevrsten občutek, a kljub temu nam v osnovi vse linije omogočajo določene celostne tehnike. V to lahko štejemo, da z linijo razpolovimo fotografijo, jo mogoče razdelimo na več delov.
Henri Cartier-Bresson
Slednja tehnika je lepo vidna na desni fotografiji. Na njej Henri Cartier-Bresson odločno razpolavlja dve ženski in jih na ta način odtujuje, postavlja vsako v svoj kontekst.
Druga pomembna prvina linij je usmerjanje pogleda. Z pravilno uporabo linij lahko gledalčev pogled zadržimo na fotografiji in usmerimo njegovo pozornost v določen subjekt. Tako linije imenujemo vodilne črte oz. leading lines.
Na primeru lahko vidimo kako je vodilne linije uporabil Thomas Hoepker. Črta, ki razmejuje sipine in nebo nas elegantno pripelje do subjekta, ki je postavljen v spodnjo levo četrtino. Tako nas fotografija popelje po tej liniji, ki je prijetna našemu očesu.
Thomas Hoepker
Zied Ben Romdhane
Poleg tega so vodilne linije pomembne, ker nam dajejo občutek perspektive oz. pomanjkanje le te. Primer uporabe za prikazovanje globine in perspektive bi bila spodnja fotografija, Zieda Bena Romdhane.
Prvo kar opazimo na fotografiji so brez dvoma železniški tiri. Ti vodijo naš pogled skozi fotografijo proti središču fotografije in nam dajejo iluzijo perspektive, kljub temu, da je fotografija objekt dvodimenzionalne razsežnosti.
Wile E. Coyote in Road Runner
Mogoče nam idejo linij, ki kažejo perspektivo še boljše prikaže ena od legendarnih risank Looney Tunesov v kateri Wile E. Coyote skuša prelisičiti Road Runnerja, da bi se zaletel v zid. Seveda neuspešno.
Vrste linij
V fotografiji poznamo v osnovi 5 različnih vrst linij, kot že zgoraj povedano. V teh razmišljanjih, si bomo podrobneje ogledali navpične, vodoravne, diagonalne in organske linije. Vsiljene linije, pridejo na vrsto naslednjič.
Najbolj pogoste in najbolj opazne so brez dvoma navpične linije, ki prevladujejo v arhitekturni fotografiji. TE predstavljajo red in urejenost. Občasno lahko z njimi ponazorimo tudi moč, še posebej če opazujemo fotografijo zgradbe z žabje perspektive.
Hiroshi Sugimoto
Če poznamo navpične, poznamo tudi vodoravne. Te je najverjetneje najpodrobneje raziskal japonski fotograf, Hiroshi Sugimoto. Ta s svojimi fotografijami morskega obzorja ponazarja umirjenost vodoravnih linij.
Če z vodoravnimi linijami prikazujemo določeno umirjenost, potem so diagonale popolno nasprotje. Slednje lahko s pridom uporabimo za dodajanje energije fotografijam. To je lepo vidno na spodnji fotografiji Roberta Franka, ki je rahlo nagnjena. Ko pogledamo fotografijo, nam ta predstavi določeno gibanje in lahko celo začutimo, da se avtomobil na fotografiji premika. Tega ne bi zasledili, če bi bila fotografija fotografirana popolnoma vodoravno, saj v taki postavitvi delovala veliko bolj monotono in umirjeno.
Robert Frank
Med linijami, ki so vidne na fotografiji, pa poznamo tudi take, ki niso najbolj ravne. Te največkrat zasledimo v naravi in pokrajinski fotografiji.
Povezujemo jih z naključnostjo in lepoto narave, same po sebi pa nimajo neke fotografske moči (razen estetske). Organske linije najboljše uporabimo v povezavi z diagonalnimi, navpičnimi oziroma vodoravnimi linijami. Uporaba je pri tem odvisna od našega namena.
Spodaj imamo dva primera povezave med organskimi in ostalimi linijami.
Fotografija snega z Islandije (avtor Thomas Heaton) ima hribčke peska postavljene diagonalno, kar spodbuja dinamiko v fotografiji.
Ob njej je postavljena fotografija Budle Baya v Angliji (isti avtor), ki s svojim vodoravnim obzorjem ponazarja umirjenost angleške pokrajine. To avtor lepo poveže z vremenom, ki doda modre (umirjene) barve.
Za konec
Linije so mnogokrat zanemarjanje s strani fotografskih priročnikov, vodičev o kompoziciji itd. Velikokrat se ti osredotočijo le na »pravilo tretjin« in to je po večini to. Ampak kompozicija je mnogo več, kot postavljanje subjekta v eno od tretjin. Saj je tudi logično. Če bi morala vsaka dobra fotografija slediti le pravilu tretjin, potem bi vse zgledale več ali manj enako.