Črno-bela tehnika v sodobni fotografiji
Je ta »staromodna« tehnika res še pomembna? Kakšno mesto sploh zaseda črno-bela tonska lestvica v sodobni fotografiji? Zakaj sploh? Na spletu lahko najdemo veliko »tutorialov« kako fotografirat črno-belo, a zakaj sploh? Zakaj bi fotografirali v črno-beli tehniki če obstaja barvna fotografija?
Marko Pleterski, julij 2018
Zgodovina
Če se spustimo v zgodovino, ne moremo zanikati, da je črno-bela tehnika pustila velik odtis v zgodovini fotografije. Od začetkov, ko je bila to edina možnost, do danes, ko barve na fotografiji določamo po našem osebnem okusu. Tudi po tem, ko je barvna fotografija že prišla v javno uporabo, je črno-bela fotografija zasedla svoj prostor. Predvsem je s črno-belo fotografijo ostajal povezan veliko manjši strošek nastanka fotografije ter tako imenovan klasičen videz.
Ansel Adams
Ampak zakaj sploh?
Velikokrat se med fotografi pojavi vprašanje, kdaj pretvoriti barvno fotografijo v črno-belo, a manjkrat zakaj bi to sploh naredili. Čeprav je mnogim črno-bela fotografija pri srcu niso vsi takega mnenja. Mnogi zatrjujejo, da je črno-bela fotografija zastarela in da v modernem svetu ni razloga za uporabo le te. Z barvami lahko svet predstavimo na bolj realističen način. Poleg tega pa naj bi z barvnimi fotografijami lažje povedali zgodbo, saj naj bi z barvami lahko več izrazili.
Na »pro črno-beli« strani pa se znajdejo argumenti, da črno-bela predstavlja fotografijo v bolj umetniški luči in da imajo črno-bele fotografije več karakterja, prikažejo več čustev itd.
»Črna stran« črno-bele fotografije
Na žalost velikokrat črno-belo fotografijo fotografi uporabljamo za »izhod v sili«. Marsikatera fotografija, ki je doživela previsok ISO in je zaradi tega preveč zrnata, se znajde pod izjavo »damo u črno-belo in bo bulše, dej«. In ja, to velikokrat tudi pomaga rešiti nastalo situacijo, ampak s tako črno-belo fotografijo, definitivno ne dosežemo neke visoke umetniške vrednosti.
Črno-bela fotografija dobi vrednost, ko fotografiramo za črno-belo in ne samo neuspelih fotografij spreminjamo v črno-bele.
»Bela stran« črno-bele fotografije
Ena od nalog fotografa je, da s fotografije odstrani moteče elemente in se čim bolj približa bistvu fotografije. Včasih pa je ravno barva ta moteči element. In s tem, ko odstranimo barvo, pustimo prostor kompoziciji, kontrastom, sencam, ujetem trenutku in jim tako damo večjo vrednost.
Ansel Adams, eden največjih fotografov vseh časov je rekel:
In če res želimo videti bistvo črno-bele fotografije moramo pogledati, k ljudem, ki so naredili črno-belo fotografijo to kar je danes.
Ansel Adams, Ray Metzker, Martine Franck, Robert FrankNa vseh zgornjih fotografijah lahko vidimo, da je bila fotografija »fotografirana črno-belo« in ne samo pretvorjena v črno belo po nastanku (v času zgoraj omenjenih fotografov tak postopek sploh še ni bil mogoč). Tako nam fotografije jasno poudarjajo glavne elemente črno-bele tehnike:
Sebastiao Salgado
Na črno-beli fotografiji pridejo sence veliko bolj do izraza. Imajo veliko večjo moč in bolj zadržijo pogled, kot pri istih nastavitvah v barvni tehniki. Na drugi strani pa imamo svetle tone, ki so prav tako pomembni. Pri variacijah tonov moramo biti previdni, saj lahko že majhne spremembe močno vplivajo na končni rezultat.
V odnosu svetlih in temnih tonov tako pridemo do kontrasta. Velikokrat ga poudarjamo, saj z njim poudarimo dinamiko fotografije in zato začnejo črno-bele fotografije bolj izstopati. Na drugi strani pa fotografije z manjšim kontrastom delujejo enako dobro, a nam ponudijo bolj blag in mehkejši videz. Tako moramo predvsem paziti, da se z močnim kontrastom ne oddaljimo preveč od bistva fotografije (npr. da fotografije nežnega pomladanskega jutra ne spremenimo v črno-belo z močnimi kontrasti).
Josh S. Rose
A črno-bela fotografija je vseeno le več, kot le tonska lestvica. Tako pridemo do oblik, ki na črno-beli fotografiji določajo kaj nek predmet je, saj ob tem barva ne more pomagati. Od osnovnih oblik (kot so krog in kvadrat) do kompleksnih, postane oblika primarni način skozi katerega opazovalec določi, kaj je na fotografiji in kaj sploh vidi. Ampak kako so oblike razporejene je spet povsem nova zgodba, zgodba o kompoziciji, kateri bi lahko posvetili celoten zapis. Pomembno je, da ob fotografiji čutimo, da je vse na svojem mestu in da je z namenom fotografirano točno na tak način in ne na drugačen. To nas pripelje do tega, da »razmišljamo črno-belo« saj imajo elementi na črno-beli fotografiji drugačno moč in jih zato tudi drugačno razporedimo.
Sebastiao SalgadoIn na koncu nam ostanejo še čustva… Nam naša končna fotografija kaj pove? Se človek ob fotografiji ustavi in jo dvakrat pogleda?
Če je odgovor nikalen, potem po mojem mnenju definitivno nismo naredili dovolj za dobro fotografijo. Končni izdelek mora gledalcu pustiti vtis ter misel,
da je videl nekaj, kar je bilo vredno videti, in ne le še ene črno-bele fotografije…